www.elektron.si

[Damjan_]

Glede izèrpnih in kvalitetnih razlag se popolnoma strinjam. Kapo dol in še enkrat hvala.

Ne najdem, kje v mojih shemah je zemlja priklopljena na nulo?

Tokokrog je sklenjen, ko teèe napetost iz + proti -. Zakaj mora biti - povezan še z ozemljitvijo?

Jutri bom naredil test obstojeèe omarice, brez gorilca (ga moram sestavit skupaj). Zanima me, èe bi lahko vzel navadno žico in sklenil kontakt namesto fotocelice, da bi preveril delovanje.

Te napetosti bom pomerim z obièajnim voltmetrom. Moram biti posebej pozoren na kakšen kontakt?

[reber]

Ozemljitev je samo zaradi varnosti. Ozemljitev ali zemlja je na potencialu nièle, oziroma obratno. Nièla je na potencialu zemlje, tako bo bolj pravilno, saj je v elektro distribucijskem omrežju v vsaki transformatorski postaji nièla ozemljena, na poti do hiš je nièla ozemljena še veèkrat. Hiše in stvari okoli nas so vsaj delno ozemljene, saj se dotikajo zemlje, prav tako ljudje, saj hodimo po tleh, zato morajo biti prevodni deli elektriènih naprav, ki se jih lahko dotaknemo, ozemljeni. Èe bi prišlo v notranjosti naprave do preboja, bi faza lahko bila prisotna na ohišju naprave in bi ob dotiku prišlo do elektriènega udara osebe. Ker je ohišje praviloma ozemljeno, bo ob morebitnem preboju tok stekel v zemljo, skurilo bo varovalko oziroma bo izklopil FID.

Èe nièla v omrežju ne bi bila ozemljena, v bistvu ne bi bila nièla in bi lahko imela potencial proti zemlji, prav tako faza ne bi imela potenciala proti zemlji 230V, ampak kar nekaj, tako kot nièla. V tem primeru bi imel samo izmenièno napetost 230V, brez potenciala proti zemlji, kot èe bi imel loèilni transformator.

Test omarice brez gorilnika ne bo pokazal nièesar, razen èe boš simuliral fotocelico, saj bo v nasprotnem primeru èas potekel in bo vklopilo RE1 in bo praviloma ostal vklopljen do reseta. Simulacija fotocelice naj bo kar upor recimo 1K ohm, sicer pa lahko pomeriš upornost fotoupora v fotocelici v temi in pri svetlobi. Lahko imaš namesto fotoupora tudi foto diodo ali pravo sonèno celico v miniaturni izvedbi. Kaj imaš, ugotoviš z meritvami, lahko se samo spremeni upornost, ki je enaka v obe smeri, to bo foto upor, sicer pa, èe ti daje napetost, je lahko foto celica. Za vklop releja s tranzistorjem je pri tako preprostem vezju skoraj vseeno kaj imaš, pomembno je le, da ti v prisotnosti ognja vkljuèi RE2.

Povezave, ki so napaène, je treba popraviti in uporabiti prave barve.

[Damjan_]

Danes sem delno preizkusil omarico. Zadeve delujejo kako je reber napisal. Ko se vklopi, zaène bimetal svojo pot proti kontaktu, ki traja dobrih 10s. Po tem èasu se vse odklopi in napetost je pri kontaktu 10, ki ga je potrebno povezati z luèko-napaka. Bimetal se sam vrne nazaj v prvotni položaj. Reset je odklop iz elektrike.

Fotouporu sem pomeril upornost. Sicer mi je kazalo zmeraj malo drugaèe ampak nekako je v delni temi upor cca. 100 kOhm, ko sem pokril celico je oz. ni kazalo niè (neskonèni upor), pri luèi pa samo 40,7 Ohm. Pomeril sem tudi napetost, ki gre na fotocelico in je cca. 31V.

Èe sedaj povežem kontakta X1,11 in X1,12, torej sklenem tokokrog teh 31V, potem se aktivira rele 2.

Ali lahko za povezavo uporabim navadno žico?

[reber]

Ne vem kaj misliš z "navadno žico" in katero povezavo. Naèeloma so vse žice nekako navadne, obièajne, torej, ja, lahko.

Kako fotocelica vklaplja rele 2 sem narisal shemo, preprosta vezava tranzistorja z baznim preduporom.

[Damjan_]

Mi lahko, lepo prosim poveš, kaj vklaplja stikalo na omarici, kjer gre faza direktno v gorilec ?

[reber]

Ne vem in ne morem vedeti, ker tvoj naèrt ni pravilen, boš moral narisat na novo, nekako ni smiselno tako kot je narisano. Napisal sem, kje je problem, vzporedno s kondenzatorjem motorja ne more in ne sme biti niè. Motor in kondenzator zriši na novo, prav tako po možnoasti ugotovi upornost navitij motorja, barve žic, ...

Shemo preglej ponovno, sicer pa bo treba kaj na novo povezati tako, da bo pravilno. Trenutno po tej vezavi je vseeno èe stikalo preprosto prevežeš in ga uporabiš kot glavno stikalo.

Èe boš zadevo dodelal na standardni 7 polni priklop, bo tako ali tako potrebno nekaj predelave in ureditev vezave.

[Damjan_]

Sedaj sem probal priklopiti omarico in predgretje....

Na termostat gresta samo faza in nula, potem pa iz njega faza na ogrevalni element in nula.

To se mi ni zdelo težko zato sem ta del priklopil. Luèka na termostatu se je prižgala in zgleda kot, da je vse OK. Za vsak sluèaj sem se z fazenbriferjem dotaknil kovinskega ohišja in luèka sveti

Kamorkoli se dotaknem z fazenbriferjem po kovini luèka sveti. Sedaj pa resno vprašanje. Je to normalno ali me bo ubilo, èe se dotaknem ohišja z roko. Ozemljitve, kot sem povedal ni.

Èe dodam ozemljitev bo vrglo varovalko ven ali bo samo fazenbrifer nehal svetiti?

[reber]

Fazenprifer bo nehal svetit èe ne bo pa usekalo, lahko najprej ozemljitev na ohišje prikljuèiš prek žarnice, èe ne bo zasvetila, potem je ok in priklopiš direkt, kakor je tudi pravilno.

[Damjan_]

Aha OK. Sem domneval, da èe je faza na ohišju, da to pomeni da je grelni element v stiku.

Grelni element sem vzel ven in priklopil le njega. Greje in na oko je vse ok. Zmeril sem napetost, tako da sem se dotaknil grelnega elementa in 1x nule, kaže ene 190V in enkrat na zemljo kjer je pokazalo 160V.

Element je kar umazan zato je možna razlika v napetosti zaradi umazanije.

Se pravi, vmes med element in nulo vstavim žarnico, da vidim, èe bo posvetila? ....sicer ne razumem zakaj ne bi, èe je napetost blizu 200V ampak, kot sem povedal že na zaèetku, ne zastopim vsega

[reber]

Èe se bojiš kratkega stika ko bi prikljuèil zemljo na ohišje, sem napisal da veži vmes žarnico. Èe ti na ohišju kaže neko napetost, je ta napetost veèinoma zaradi kakšnih parazitnih upornosti, indukcije ali kapacitivnega vpliva, kar je dovolj, da tlivka v fazenpriferju (fazni preizkuševalec) zasveti ali vsaj malo zabrli. Ko ohišje povežeš z zemljo, lahko teèe v zemljo tudi nek zanemarljivo majhen oziroma majèken tok. Seveda obstaja tudi majhna verjetnost, da kje prebija in je res napetost na ohišju zaradi preboja. Èe preboja ni bo žarnica ostala popolnoma ugasnjena. Multimeter pokaže napetost zaradi njegove visoke notranje upornosti, èe bi pomeril s kakšnim analognim multimetrom, ki ima razmeroma nizko upornost, bi nameril le nekaj malega ali še to ne.

[Damjan_]

Povezal sem žarnico, ki je primarno namenjena luèki za napako in sveti. Prvo sem jo vezal ohišje na nulo in nato ohišje na zemljo, v obeh primerih sveti.
Razmišljam, èe sta mogoèe faza in nula na grelcu obrnjeni? ... bi lahko bil to srž napake?

V prilogi je slika pred grelca. Sem z ohm metrom pomeril med kontaktoma pa ne piska?

Pomeril sem tudi upor faze na ohišje pa kaže cca. 3 Mega Ohm. Èe je to zadosti pa ne vem.

[reber]

Èe je ta luèka za napako tlivka, je to enako kot fazenprifer

Vzemi žarnico v pravem pomenu besede, boš že kakšno našel, spet jih prodajajo, dobra bo tudi halogenska. Moè žarnice, niti ni pomembno, vsaj 5W naj bo, še najbolje 100W.

Grelec bi lahko prebijal, ampak najprej naredi tako, kot sem napisal.

[Damjan_]

Sem poizkusil z žarnico in ne gori.
Potem sem ozemljil in je bilo vse OK.

Oèitno je bila res "problematièna" tlivka

[mirator]

Me sicer veseli, da je vse OK, vendar pa me vseeno malo skrbi, ker ti izgleda pomen ozemljitve ni povsem jasen. Å e enkrat si preberi lepo razlago, ki jo je podal @reber.
Ozemljitev nima z obratovanjem (delovanjem) gorilca nobene veze in je izkljuèno kot zašèita pred elektriènim udarom. Tudi, èe jo odklopiš mora gorilec delovati, samo potem boš v veliki nevarnosti, da te bo streslo. Torej rumeno zeleni vodnik poveži na kovinske dele, z nulo je lahko povezan samo v razdelilcu. In od razdelilca do gorilca ne sme biti nikjer prekinjen.

[Damjan_]

V tem èasu sem kar nekajkrat preizkusil gorilec vendar se vedno znova pojavlja napaka, da ne pride do vžiga.

Vèasih se vžge, vèasih se ne. Še celo tako je, da je npr. napaka, naslednji dan pa ponovno vžge.

Gledal sem in opazil, da je vsaj del napake na elektrodah, ker iskra ne preskakuje na koncu elektrod ampak vèasih prebija kar nekje vmes. Zato sem elektrode razdrl in ugotovil, da so elektrode 2mm žica, ki je vstavljena v keramièni tulec. Skratka elektrode sem razdrl, z žièno krtaèo oèistil, pa še vedno enkrat vrže iskro kjer mora, spet drugiè vrže iskro takoj na mestu kjer se konèa keramika v cev dovoda olja. Razdalja med elektrodama je cca. 3mm med elektrodo in cevjo pa 1cm, pa raje vrže v cev kot v elektrodo

Je možno, da se žici (elektrodi) poslabša prevodnost?

Ali je težava bolj v kablu, ki povezuje elektrodo z ohišjem. Zanimivo je da je + kabel vsaj še enkrat debelejši kot -

Èe porinem elektrode bolj naprej, potem iskra ne prebija, se pa takrat olje nabira na elektrodah, kar dokaj hitro naredi nekakšen most (usedlin) med + in -, in potem iskre niti ni.

Spomnim se da je pri avtomobilih dostikrat bilo potrebno menjati kable, ki so prišli na sveèke, ker so prebijali je tukaj kakšen podoben vzorec.

[reber]

Ja, prišel si do težave, ki sploh ni elektrièna, paè pa so to fine nastavitve, ki jih morda zaradi dotrajanosti nikoli ne moreš dobro nastaviti. Te fine nastavitve so predvsem nastavitve zraka, veèinoma gre to za sekundarni zrak, ki prihaja iz ventilatorja mimo šobe. Za slabo razpršitev je lahko kriva tudi nekoliko izrabljena šoba ali pa prenizek tlak lamelne èrpalke, nepravilne nastavitve doziranja olja, ali na kratko, ... gre za tipiène simptome mehansko izrabljenega gorilnika, dela ali pa ne dela, kakor ga prime.

Pri VN vžigu je tako, da elektrode niti niso tak problem, bolj lokacija, ki mora biti izven razpršenega olja, èe ne se nanje nabira tekoèina, ki se potem tudi cvre na koncu elektrod, da se naredi packarija. Èe so elektrode preveè izven razpršenega olja, se potem slabo vžiga, tako da je to res zoprna nastavitev, marsikdo bi mislil, da niti ni pomembno, ampak je, zelo je pomembno in ni univerzalnega recepta, sploh ne za gorilnik, ki je že malce zdelan in obèasne težave pri vžigu postanejo normalno stanje, ki se vedno bolj pogosto pojavlja. No, ker vse to že dolgo poznam, sem ti že bolj na zaèetku omenjal menjavo in da ne vidim smisla v oživljanju, ker gre za kurilno olje, saj lahko kurilno olje bolj ekonomièno kuriš z bolj primernim gorilnikom, ki zna biti veliko bolj preprost za uporabo in tudi delovanje je bolj preprosto. Na koncu je najbolj pomembno tisto, kar si se uspel nauèiti, vsako znanje je lahko zelo veliko vredno in tega nikakor ne smemo zanemariti.

[Damjan_]

Težav je res veè, o tem ni dvoma....

zakaj pa iskra prebija in ne preskakuje na mestu kjer mora, pa je tema na mestu

Kakšna je postavitev elektrod me je gorilec nauèil kar sam ...iskra je zelo moèna tako, da vžge pri vseh nastavitvah pred šobo, se pa nabere packarija in je tema.... èe pa so bolj nazaj, da niso v razpršenem olju pa iskra prebija----tu je težava.

Menim, da je rešitev:
1. Elektrode ravno toliko nazaj, da niso v olju in
2. da iskro meèe kjer mora.

Prvo znam, s št.2 imam težave.

Prvo bom zamenjal - kabel ter dal debelejšega,.. bom sporoèil, èe se iskra kaj premisli in zaène ubogat

......nauèil pa sem se ogromno za kar sem vsem, ki so sodelovali v temi hvaležen. Upam, da bo Janezku tudi kaj ostalo v glavi.

[Spajky]

Jest bi probal elektrodi na špici zbližat na 2mm, èe so na zaèetku na 3mm; bo veèja verjetnost, da bo vžgalo na konici kot pri zaèetku ... probat ni greh ...

[reber]

Pri oljnem gorilniku so elektrode kar okoli 5mm narazen, pomaknjene ravno toliko nazaj, da so izven razpršenega olja. Zrak, ki piha, iskro pomakne precej naprej, èe je zrak narobe nastavljen, iskra ni tam, kjer bi morala biti. Èe vèasih malo prebija iskra na šobo, ni niè tako hudo narobe, seveda èe je transformator polno galvansko loèen in nima sredinskega odcepa na VN navitju, ki je povezan na ohišje. Premajhna razdalja med elektrodama ne bo dala dovolj iskre, obloèni lok bo prekratek in zrak tega obloènega loka ne bo upognil naprej v smeri zraka.

Zakaj ni iskra tam, kje rmora biti, je lahko kriva umazanija, nepravi položaj elektrod, neprava razdalja med elektrodama, nepravi odmik od kovinskih delov, neprava nastavitev zraka, zapackane elektrode, ...