www.elektron.si

[tesla95]

Pozdravljeni!

Dobil sem idejo, da bi namesto težke in drage dušilke lahko mogoče uporabil kot balast bipolarni kondenzator (naprimer tak, kot se ga uporablja za delovanje elektromotorjev).

Naj za začetek povem, da nimam konkretnega primera, oz. niti nimam namena (vsaj za enkrat) tega preizkušat v praksi. Dušilko za žarnico imam, tako da me samo zanima, če bi v teoriji delovalo.

Obstaja formula za izračun kapacitivne reaktance, ki se glasi: XC=1/2pi×f×C

Če to formulo malo obrnemo, lahko dobimo formulo za izračun kapacitete, na podlagi želene kapacitivne upornosti in frekvence omrežja: C=1/XC/(2pi×f)

Če dam za primer 400W žarnico, ki deluje na 115V, običajno seveda s pomočjo induktivnega balasta, taka žarnica ponavadi rabi okoli 4A toka.

Predstavljamo si, da namesto običajnega balasta za tako žarnico povežemo upor. Tak upor bi moral seveda biti precej močan, zato je to seveda skrajno nesmiselno ampak recimo, da uporabimo upor, torej če gremo po formuli R=U/I in vstavimo podatke: R=115/4 R=28.75ohm

Seveda pa ne bi dejansko povezali upora, temveč kondenzator, ki bi deloval, kot kapacitivni upor, kapacitivni upor (kondenzator) pa teoretično nima izgub (seveda je zadeva v praksi drugačna, a izgube so še vedno zanemarljive), ker energijo vrne nazaj v omrežje.

Zdaj lahko uporabimo formulo, ki smo jo prej obrnili: C=1/28.75/(6.28×50)

pod XC (kapacitivno reaktanco oz. kapacitivno upornost) vstavimo prej izračunanih 28.75ohm-a, za frekvenco pa 50Hz, kolikor je pri nas standard.

Po izračunu dobimo rezultat, okoli 110µF. Tak kondenzator je sicer drag, a če veš, kje iskati, ga lahko dobiš poceni (cenejše od induktivnega balasta, pa še lažji je). 110µF ni ravno standard, kakor vem, bi pa lahko uporabili 2×50µF vzporedno, kar bi dalo malo večjo upornost, a bolje to, kot premajhno

Glede na to, da se kondenzatorjev ne uporablja na ta način, je nekje najbrž razlog, da ne gre? Mogoče kdo ve, zakaj? Je problem pri vžigu žarnice, ali mogoče kondenzator moti žarnico, ali?

Ideja mi že dolgo hodi po glavi, vendar domnevam, da je nek razlog, ki onemogoča delovanje žarnice na ta način.

Vesel bom vaših mnenj

LP

[reber]

Sicer nisi napisal, katero žarnico, oziroma sijalko, si imel v mislih, pa vseeno. Dušilka ni kar tako brez veze, ravno induktivnost rabimo za pomoč pri vžigu, seveda pri sijalkah s štarterjem oziroma vezjem za vžig. Verjetno bi normalno delovalo tudi s kapacitivnim omejevanjem toka, če bi sijalko uspel vklopiti oziroma zagnati. Nenazadnje imaš dodane kondenzatorje v fluorescentnih lučeh, kjer je poleg dušilke dodan še kondenzator zaporedno v napajalni veji za popravek cos fi. Kondenzator imajo namesto dušilke tudi ročne fluo svetilke v obliki palice, take delavniške za avtomehanike, zraven je tudi nekaj vezja, ki pomaga pri vžigu sijalke, ko enkrat sveti, ni problema.

Če smo pri cenah, po čem sklepaš, da je kondenzator cenejši od dušilke?
Kaj misliš, kaj ima daljšo življensko dobo, dušilka ali kondenzator?
Ko enkrat upoštevaš ceno, kvaliteto in življensko dobo, kaj je ceneje na dolgi rok?

[tesla95]

Hvala za odgovor!

V mislih sem imel metal halidno, ali pa visokotlačno natrijevo sijalko.
Torej je problem pri vžigu, zdi se smiselno, saj dušilka res pomaga s tem.
In ja, tudi življenska doba dušilke je večja, torej na dolgi rok, se bolj splača dušilka. Mislim pa, da se kakšne stare kondenzatorje (ne seveda prestare) dobi recimo na bolhi, dosti ugodno in z dovolj veliko kapaciteto ali pa, če imaš koga, ki jih stran meče, mogoče kdo, ki se ukvarja z el. motorji. Rekel bi, da se jih da še vseeno lažje dobiti, kot dušilke s takšno močjo. No, me je pa to zanimalo samo glede delovanja, ne ravno zaradi cene, itd.

Hvala še enkrat za odgovor, LP