www.elektron.si

[Sammy]

Prosim za pomoè pri naslednjih vprašanjah, èe so rešena pravilno

1.Litje (2 pravilna odgovora)
a/ Pri tlaènem in centrifugalnem litju se forma veèkrat uporabi.
b/ Pri mikrolivu se forma veèkrat uporabi.
c/ Postopek tlaènega liva in mikroliva je namenjen za posamièno proizvodnjo.
d/ Pri centrifugalnem litju se mora forma vrteti tako dolgo, dokler se talina ne stali.
e/ Pri litju v pesek se uporabljajo kovinske forme.[/b]

2.Izdelava cevi (1 pravilen odgovor)
a/ Valjanje in upogibanje cevi sta postopka oblikovanja.
b/ Masovna proizvodnja cevi iz celega je po Mannesmann postopku v vroèem.
c/ S postopkom iztiskavanja se cevi ne izdelujejo.
d/ Najveè izdelujemo lite cevi.

3.Za preoblikovanje v hladnem je znaèilno (3 pravilni odgovori)
a/ Surovec je lahko hladen ali pa segret v avstenitno podroèje.
b/ Kljub plastièni deformaciji, se material zaradi gnetenja ne segreje.
c/ Med preoblikovanjem se material ne utrjuje in ne postane bolj trd.
d/ Med preoblikovanjem se material utrjuje, zato postane bolj trd.
e/ Med posameznimi fazami je veèkrat potrebna toplotna obdelava.
f/ Mazanje med procesom je izjemnega pomena.
g/ Med procesom preoblikovanja ne smemo mazati, ker mazivo kvarno vpliva na material.

4.Polimeri (3 pravilni odgovori)
a/ Polimeri so korozijsko zelo slabo obstojni.
b/ Se dobro oblikujejo, so izolatorji, moĹľnost recikliranja.
c/ V primerjavi s kovinami imajo primerljive mehanske lastnosti.
d/ Dobra lastnost je, da so mehanske lastnosti polimerov temperaturno zelo stabilne.
e/ Z dodajanjem vlaken dobimo kompozit, ki ima boljše mehanske lastnosti.
f/ Vlakna so lahko kovina, les, kavèuk.
g/ Za armiranje uporabljamo steklena, kevlerska ali ogljikova vlakna.

5.Utopno kovanje (3 pravilni odgovori)
a/ Pri kovanju brez brade moramo paziti na natanèno pozicioniranje.
b/ Prednosti so v poveèani nosilnosti izdelka in izdelavi zahtevnejših oblik.
c/ Pri kovanju z brado so sile precej manjše, kakor pri kovanju brez brade.
d/ Paziti je potrebno, da nam temperatura kovanja preveè ne pade.
e/ Orodje kljub segretim kosom toplotno ni obremenjeno.

6.Upogibanje(4 pravilni odgovori)
a/ Prednost je v enostavnem orodju in cenenem postopku.
b/ Slabost je v veliki povratni deformaciji in veliki nenatanènosti.
c/ Zaradi slabosti se postopek zelo malo uporablja.
d/ Loèimo postopek s premoèrtnim gibanjem in postopoek z vrtenjem orodja.
e/ Pri hladnem upogibanju nastopi temperaturna dilatacija.
f/ Zaostale napetosti povzroèajo povratno deformacijo

7.Preoblikovalni stroji (3 pravilni odgovora)
a/ Sem prištevamo stiskalnice, stroje za valjanje, frezalne stroje.
b/ Loèimo stroje s premoèrtnim in stroje s krožnim gibanjem orodja.
c/ Stiskalnice se pri preoblikovanju zelo malo uporabljajo.
d/ Preoblikovalni stroji morajo biti dovolj togi, da so izdelki dovolj natanèni.
e/ Loèimo preoblikovalne stroje na mehanski in hidravlièni pogon.

8.Toplota pri odrezavanju (1 pravilen odgovor)
a/ Najveè toplote gre v odrezek.
b/ Najveè toplote gre v obdelovanec.
c/ Èe orodje ni naostreno gre najveè
toplote v odrezek.
d/ Pri skrhanem orodju se proizvede
manj toplote.

9.Brušenje (3 pravilni odgovori)
a/ Je postopek v glavnem za grobo obdelavo.
b/ Poznamo èelno, obodno, zunanje okroglo, planetno, profilno, brezkonièno brušenje.
c/ Rezalna hitrost brušenja znaša do 500 m/s za nearmirane bruse.
d/ Brusimo lahko tudi kaljene in cementirane površine.
e/ Z brušenjem doseĹľemo hrapavost površine najveè Ra 12.5 μm.
f/ Brezkonièno brušenje je brušenje dolgih palic med dvema brusoma- serijska proizvodnja.

10.Toplotna obdelava (3 pravilni odgovori)
a/ Je moĹľna takrat, ko pri segrevanju in ohlajanju nastopijo strukturne spremembe.
b/ Je neodvisna od strukturnih sprememb.
c/ S toplotno obdelavo v glavnem spremenimo kemièno sestavo kovine.
d/ Je za jeklo zelo pomembna, saj mu bistveno spremenimo lastnosti.
e/ Ni odvisna od kolièine ogljika v jeklu.
f/ Ogljik daje trdoto, legirni elementi pa prekaljivost.

11.Izotermno poboljšanje (3 pravilni odgovori)
a/ Je postopek visokega popušèanja.
b/ Je postopek kaljenja s segrevanjem do najveè 550 ºC in nato popušèanje.
c/ Pred nastankom martenzita drĹľimo konstantno temperaturo, da dobimo bainit.
d/ Temperatura popušèanja je najveè 700 ºC.
e/ Popušèanje ni potrebno; skrajša in poceni se toplotna obdelava.
f/ Segrevamo na temperaturo kaljenja.

12.Natanèno rezanje (3 pravilni odgovori)
a/ Rezna površina je enaka, kakor pri klasiènem rezanju.
b/ Po rezanju se ne predvideva veè nobena obdelava.
c/ Zraènost in tolerance orodja so približno enake, kakor pri
klasiènem rezanju.
d/ Orodje je precej draĹľje.
e/ Odloèilnega pomena je zadrževalna plošèa z grebenom.