www.elektron.si

[SkyEye]

Ima kdo kakšen preprost naèrt za vezje, da bi LED dioda utripala (kot npr. alarmna luèka v avtu)? Rad bi nekaj preprostega, po možnosti samo s tranzistorji ter kondenzatorji?

Èe je pa to prelahko, pa bi bilo fajn, da bi imel še dva potenciometra, z enim bi nastavljal koliko èasa naj ledica gori, z drugim pa dolžino pavze

(sam imam naèrt za izmenièno utripanje dveh led diod, ampak je vezja preveè, sigurno obstaja lažja preprostejša opcija)

[b0j3]

Uporabiš lahko LM555 ali pa celo kupiš ledico, ki že sama po sebi utripa.
Pri 555 lahko upore zamenjaš s potenciometri.

[SkyEye]

Utripajoèe diode imam, ampak rabim vezje, v bistvu bom namesto LED uporabil tranzistor in nanj dal moènejšo žarnico.
555 èipa pa trenutno nimam,pa še na platco bi moral vse dat,samo upore pa C pa TR pa bi lažje dal skupaj in verjetno je tudi cenejše

[dkone]

Uporabiš astabilni multivibrator. Preprosto vezje z tranzistorji in kondezatorji,namesto dveh LEDic uporabiš eno.

http://www.hjerteportal.dk/06fysikemi/grafik/blinklys02.jpg


Å e par linkov:
http://www.elektrolight.hu/ESERIES/E009.htm
http://www.nullohm.de/berichte/platinen/platinen.htm

[SkyEye]

Podobne naèrte imam, ampak me nekoliko moti, ker ledica v tem primeru zasveti, med pavzo pa komajda sveti (ni ugasnjena). Se pravi èe dam namesto led tranzistor, bo odprt, oz napol odprt takrat,ko bi moral biti zaprt.
Tale tvoj drugi naèrt me zanima, moram sprobat, ker so pnp tranzistorji, mogoèe je kaj bolje. Ali pa navadni kondenzatorji namesto el. Bom poskusu malo zamenjat elemnte, upam da bo hvala za tele naèrte

[reber]

Utripajoèa LED utripa hitro in se ne da spreminjat režima utripanja.

LM555 je dobra rešitev ...

Lahko pa uporabiš preprosto vezje z 2 tranzistorjema, lahko pa dodaš še 3. tranzistor ...

Prilagam shemo

[daneb]

Zgrajen utripalnik s tranzistorji ima za lastni pogon preveliko porabo. Novejši 555 veliko manj porabi.

[reber]

Ne bo držalo. Poraba je le takšna, kolikor toka spustiš skozi LED. Samo vezje porabi zelo malo. Pravzaprav je vezje s tranzistorji lahko celo bolj varèno kot z LM555. Èe pogledaš data-sheet omenjenega IC boš videl, da je notri delilnik s 3 upori, ki je vezan na napajanje ... poraba pa je lahko tudi nekaj mA, seveda je odvisno od napetosti in tudi proizvajalca, serije, ker pri vseh ti upori niso popolnoma enaki.

Vezje, ki sem ga pripel zgoraj ima predupor 100ohm zato, ker je tudi utrip zelo kratek in je tok skozi LED skoraj 100mA, èe bi bilo utripanje 50:50 pa bi moral upor poveèati na recimo 470ohm.

Kar se tièe porabe, je važna povpreèna poraba v nekem èasu in ne trenutna maksimalna poraba, èe tako misliš.
Uporaba vezja v avtu seveda ni problematièna, saj je poraba nekje okoli 10mA, lahko se jo pa zmanjša ali poveèa

[daneb]

Kako potem razložiti, da vezje s tranzistorji deluje šest mesecev na dve baby baterije, vezje TLC555 pa skoraj eno leto z enakimi baterijami in diodo.

[reber]

Saj sem napisal, da je vse odvisno od najveèjega porabnika v vezju, to je LED. Poraba je odvisna od toka skozi LED in od tega, koliko èasa gori in koliko èasa je ugasnjena, torej rezmerje (duty cycle).

Pri vezju z LM555 je poraba vezja vsota porabe LED + poraba samega IC in nekaj parazitnega toka zaradi delovanja oscilatorja.
Pri vezju s tranzistorji naj bi bil kolektorski upor na tranzistorju, kjer ni LED èim veèji, ampak še vedno ne prevelik, da bo vezje sploh delovalo, saj je ta upor dejansko parazitni porabnik.

Verjamem, da pri napajanju 3V vezje z LM555 porabi manj, saj je pri nizki napetosti njegova poraba manjša, kot npr 12V, vezje s tranzistorji pa na tako nizki napetosti komaj še deluje, zato mora imeti nekoliko prilagojene upore, kar poveèa porabo. Pri 12V napajanju se zadeva precej izravna oziroma celo obrne, saj sem 1x za test naredil meritve.

Kot sem že omenil, nimajo vsi IC LM555 enakih uporov v notranjosti in posledièno enake lastne porabe. Našel sem podatek, da je npr TS555 Very low power consumption 100uA@5V, vsi ostali pa imajo verjetno veèjo porabo...

Èe malo pobrskamo po internetu najdemo veè proizvajalcev, ki izdelujejo dobro poznani 555 pod razliènimi imeni. Za zaèetek je v naši bazi data-sheet nekaj najbolj pogostih:
LM555
NE555
SA555
SE555
TS555
naštete oznake niso edine

Kot simulator avtoalarma (utripajoèa LED) se je bolje obnesel tisti s tranzistorji, saj sem nekoè izdeloval tudi take z LM555 v SMD ...
Prednost tranzistorskega "utripaèa" je v tem, da je bolj robusten in manj obèutljiv na napetostne konice v napajanju, zgodilo se je namreè, da je nekaj simulatorjev skrivnostno odpovedalo, zato sem jih takoj prenehal izdelovati. Rešitev bi bila s filtrom v napajanju, gladilnim kondenzatorjem in zener diodo, žal pa to znatno podraži vezje. Za 1 kos vezja je vseeno, za serijsko proizvodnjo pa ne veè

[daneb]

reber, hvala za izèrpno poroèilo in pojasnila. Jaz sem uporabil CMOS izvedbo TLC555, ki pa v enakih pogojih porabi veliko manj energije za lastno delovanje kot navadni že veè kot trideset let proizvajan 555. V nekaterih primerih pa starejši sploh ni deloval, ko pa sem ga zamenjal z novejšim CMOS vezjem je pa stvar delovala brez kakršne koli druge spremembe na vezju.
Nisempa kakšen expert na tem podroèju. Z elektroniko se obèasno ukvarjam le ljubiteljsko, ker me to zanima in me sprošèa.

[reber]

Tudi TLC555 je very low power, seveda je to mišljeno v lastni porabi. Konkretni primerek ima manjši izhodni tok, sink:100mA, source:10mA, kar je seveda manj, kot nekateri navadni primerki, ki imajo sink&source kar zavidljivih 200mA.

Moèno smo zabredli v debato tega zelo popularnega IC, da bi skoraj moral odpreti novo temo, pa še 1001 shemo s tem popularnim IC

Èe bi si èlovek vzel èas, bi skorajda res lahko zrisal 1001 shemo in namen

Mimogrede, v data-sheet TS555 sem zasledil, da TS555 porabi 100uA in gre do 2,7MHz, pin kompatibilni NE555 pa porabi 3mA in gre le do 0,1MHz ... toliko o razliènih izvedbah ... prav gotovo po trgovinah dobivamo le najbolj navadne, razen èe ekstra išèemo CMOS varianto.

[daneb]

Hvala reber za vse informacije.

[Jernej_]

Zagotovo je rešitev, ki jo je predlagal Reber (reber!), zares odlièna. Vendar, èe se omejimo na napajanje od 2 V do 5 V, in pri tem uporabimo najpreprostejši (npr. Microchipov) mikrokrmilnik, dosežemo menda še bistveno manjšo porabo (ko LED-dioda ne sveti), vezje z še manj elementi, pri praktièno poljubnem "vzorcu" utripanja ledice... J.

[jure1]

ŽivjO!

NAjbolj preprosto in najbolj poceni je to, da greš na eno pokopališèe v kontejner za odpadle rože in sveèe in tam izbrskaš elektronsko sveèov v kateri utripa LED dioda. Potem jo rastaviš, vzameš vezje ven, zamenjaš baterije in to je to. Imaš veè vrst takšnih sveè. Ene utripajo hitreje, druge poèasneje.
Sam sem to uporabil za imitacijo ognja pri jaslicah.

LP Jure

[kraken212]

Ropar grobov

[reber]

He, he, ampak res, da ne bi kdo pomislil in sunil sveèe kar iz grobov, to res ne bi bilo lepo, raje pobrskajte po kontejnerju, pa èeprav mogoèe ne zgleda lepo, èe smo že na tem

[daneb]

Tudi utripajoæe diode niso veè tako drage. Pa še nobene elektronike ne potrebujejo. Enostavno jo priklopimo na 3V gumbno baterijo in dela.

[reber]

Utripajoèe LED imajo fiksno frekvenco in razmerje utripanja, svetilnost pa je obièajno precej nizka, zato je praktièna uporaba v posebne namene zelo omejena.

[daneb]

Po mojih izkušnjah niso utripanja tako zelo fiksna. Najde se tudi velika razlika med eno in drugo diodo. Verjetno je odvisno od serije ali kaj?

[kraken212]

Sem malo poskušal z dvema utripajoèima LED diodama, utripanje res ni èisto fiksno. Diode sem prikljuèil na vir in potem spreminjal napestost, pri tem pa se je tudi spreminjala hitrost utripanja samo ne za veliko, bilo pa je dovolj da sem zaznal že z oèesom. Za diode razliènih serij pa je zelo verjetno da bodo utripale razlièno . Samo vseeno, tudi èe uporabiš te diode ne boš imel kaj veliko od tega, saj so namenjene za signalne luèke ki nas na nekaj opozarjajo in ne za razne svetlobne efekte, èe jo rabiš za to.

Lp!

[madboy]

Zdravo,


priajtelj bi potreboval na domofon imeti prikljuèeno luèko. Ko bi nekdo pozvonil bi ta luèka utripala še nekako 15-20 sekund. Èe uporabim reberovo shemo bi najprej vezal + na vezje zakasnilnega vezja, maso povezal na X1 utripalca, maso na luèko in iz luèke nato na minus. Bi ta stvar delovala ali obstaja kakšna lažja rešitev?


Lp