www.elektron.si

[sebaveh]

Rad bi malo obudil temo iz starega foruma o tem napajalniku, ker se ravno spravljam k izgradnji. Pa me zanima par stvari, ki tam še niso bile vprašane, sploh od tistih ki so omenjen usmernik že izdelali.

Kako se je obnesel od zaèetka izgradnje in do sedaj? Je ves èas delal brez problemov, ali pa je imel vmes kakšne težave?

Ali je možno nekako vgraditi zmožnost, da bi se na prikazovalniku (ampermetru) prikazovala vrednost, na katero je nastavljena tokovna zašèita? Nekaj podobnega kot imajo kupljeni usmerniki - ti imajo stikalo "output on". In ko je to stikalo vklopljeno, bo ampermeter prikazoval tok skozi breme, ko pa je izklopljeno pa prikazuje vrednost tokovne zašèite. Kako bi to naredil pri tem usmerniku?

Ali je za upore R20-R43 bolje èe so 1/2 W, ali pa bo 1/4 W dovolj? Ker po mojih izraèunih se na njih troši 0,2 W moèi, kar je že malo na meji za 1/4 W upor?

V originalnem naèrtu vidim da so vsi upori tolerance 1%, Reber pa vidim da je uporabil 5%. Torej ne more biti hudega?

Kakšno imate razdaljo med ventilatorjem in sprednjo stranico? Mogoèe bo bolje èe spredaj navrtam nekaj lukenj?


Zaenkrat bo to vse. Vem da so tudi dlakocepska vprašanja, ampak jaz vseeno delam tak usmernik za vsaj 10 let, ne za 2.

[reber]

Kot sem že v tisti temi napisal, mislim, da sem bil zelo izèrpen, je usmernik dobro zasnovan in robusten. Napisal sem tudi, da mi nekaj stvari vseeno ni všeè in bi jaz to rešil nekoliko drugaèe, ampak ne tako zelo drugaèe.

Glede uporov je tako, da niè ne škodi, èe uporabiš 1/2W upore namesto 1/4W.

Ventilator ni nujno, da je zelo oddaljen od èelne plošèe, seveda pa bo šum poveèan, èe bo ta razdalja majhna, prav tako bo nekoliko manjši pretok zraka, ker pa je vse skupaj temperaturno zašèiteno, se v primeru prekomernega gretja usmernik izklopi sam, vse to pa se dogaja v varnih temperaturnih mejah. Mislim, da sem omenil, da sem ta usmernik - napajalnik prikljuèil in naredil kratek stik na izhodu in ga pustil nekaj ur tako, ali pa kar celo popoldne... seveda je preživel brez posledic, bil pa je nastavljen na maksimalni tok. Ker hladilno telo in ventilator nista bila sposobna odvesti celotne disipacije, se je hladilno telo segrelo do temperature, kjer je elektronika izklopila napajalnik, ko pa se je ohladilo do neke meje pa ga je vklopila nazaj. Izklapljanje zaradi visoke temperature se je ponavljalo v nedogled, kar je glede na vezje popolnoma pravilno, lahko bi bila elektronika narejena tako, da bi bil potreben roèni reset, ampak bo v redu tudi tako kot je.

Glede prikazovanja nastavljenega toka obstaja mnogo metod, ena od njih je tudi posebna tokovna nastavitev z neko referenèno napetostjo, žal pa v tem primeru to ni rešeno tako, zato ostanejo druge metode.
Najpreprostejša metoda nastavitve toka je kratek stik na izhodu, tako da ampermeter pokaže tok, takrat pa potem spreminjaš tokovno omejitev in to tudi dejansko vidiš na ampermetru. Za tako metodo ni potrebna nobena predelava, samemu napajalniku pa kratek stik ne škodi, saj ima tokovno omejitev, sicer pa sem že napisal, da je omenjeni napajalnik prestal veèurno testiranje v kratkem stiku.

Samo tiskano vezje je seveda precej gosto in fino, saj so luknjice zelo drobne, zaradi sorazmerno majhnih pad-ov, zato je pri sestavljanju in spajkanju treba biti zelo previden. Projekt ni primeren za zaèetnike, še posebej ne za popolne zaèetnike, ki niso vešèi spajkanja. Pri sestavljanju je treba biti izredno natanèen, treba pa je sestaviti brez kakršnih koli kompromisov in improviziranja, razen pri releju, kar sem pa tudi opisal in priložil slike. Omenjeni napajalnik pri meni še vedno ni doživel vgradnje v ohišje, saj še vedno ne vem, ali naj transformator vgradim v svoje ohišje ali pa zraven plošèe. Jasno je, da v primeru vgradnje v svoje ohišje, potrebujem 10 žilni kabel ali pa snop 10 žic, primerno pa bi bilo to povezati s primernim 10 polnim konektorjem... Vgradnja transformatorja v samostojno ohišje bi pomenilo, da bo ohišje za plošèo usmernika toliko manjše, bo pa zato lažje našlo prostor na delovni mizi.

Prilagam še pdf dokument, ki je bil na filemanagerju foruma elektro-n, žal pa FM ne dela, zato datoteko prilagam tukaj, debata o tem napajalniku pa se nadaljuje tukaj, lahko tudi prenesem citirano celotno temo iz elektro-n.

[sebaveh]

Takole. Sem ga sestavil skupaj, priklopil, in prvi vtisi so zelo obetavni. Vendar imam nekaj malih opazk:

-Dioda za napetostni regulator sveti kadar je sicer vse vredu, in nikoli soèasno z diodo tokovnega regulatorja. Torej je to normalno? Ker sem sicer prièakoval, da se bo vklopila le, kadar ne bo veè možno poveèevati napetosti zaradi predhodno aktivirane tokovne zašèite?

-Kupil sem panelmetra za prikaz napetosti in toka. Da ju je bolje napajati z galvansko loèenim napajalnikom, mi je jasno. Vendar pa raje vprašam, ali sta lahko napajana vzporedno iz istega usmernika (7809), ali pa je še tu bolje imeti dvojno loèeno napajanje za vsakega posebaj?

-Tale pojav pa mi je še najbolj èuden: -Opazoval sem napetost na panelmetru in na svojem instrumentu na izhodnih sponkah. Ko je bil napajalnik v prostem teku, sta se napetosti ujemali. Ampak ko sem ga obremenil, se je napetost na panelmetru rahlo posedla, napetost na mojem instrumentu pa malo narastla. In moènejše kot je bilo breme, veèja je bila ta razlika. Pri polni svetilnosti avtomobilske H3 žarnice sta kazala 2 V razlike. Kaj lahko naredim glede tega?

Upori so vsi 5%, panelmetra sta s 30 cm dolgi žici, preseka 0,14 mm^2 povezana na preprost 7809 napajalnik.
Visokotokovne povezave na plošèici pa sem tudi dodatno obložil s cinom. Potenciometre za nastavljanje toka in napetosti sicer nisem neposredno prispajkal v plošèico, temveè preko 5 cm žièk, ker sem želel bolj razmaknjene.

[Azrael]

[lojzek]

[sebaveh]

Imam nove ugotovitve:

Napaka med panelmetrom in mojim instrumentom na izhodnih sponkah, je precej linearna z tokom. Pri 12V in H3 žarnici (okoli 5A toka), je bila napaka 2 V. Pri dveh žarnicah pa že 4 V. V prostem teku pa 0V. In sem šel merit padce napetosti pri polni obremenitvi: 4mV padec se mi pojavi med toèko C (katera je neposredno na izhodnem plusu) in uporom R60. Idealno bi bilo seveda 0 mV. Èe upoštevamo da ima uporov delilnik iz R60 in R61, faktor 1000, je to napaka 4 V. Kar pa tudi je razlika med panelmetron in instrumentom Osciloskopa pa žal nimam da bi preveril.
Tu bom moral jutri še nekaj ukreniti. Dodatno bom pojaèal to povezavo, dal bom tudi debelejšo žico tam, kjer je povezava za izenaèitev potenciala med izhodnim plusom in GND. To je pa pri uporu R6 - zgoraj in spodaj, èe pogledamo postavitev elementov v PDF dokumentu.

Èe pa niti to ne bo delovalo, pa bom panelmeter vezal neposredno na izhodne sponke - seveda preko uporovnega delilnika, ki ga bom montiral direktno na panelmeter.

Panelmetra pa napajam iz 2×9 V transformatorja, torej z loèenima navitjema. Ziher je ziher. Mislim da se mi je pred tem še napetost na voltmetru malo poèepnila, ko sem priklopil še ampermeter iz istega napajalnika.
No, tudi o tem transformatorèku bi se dalo debatirat. Kupil sem ga danes v Èipu, piše da je 2×9 V, 2×1,5 VA (skupno 3VA moèi). Nevem katere firme, ampak kot logotip ima narisanega petelina. Ampak namesto 2×9 V, je dal od sebe kar 2×13 V K sreèi je poraba panelmetrov dovolj majhna, da mi ne bo treba 7809 regulatorjev dodatno hladiti.

[PPG78]

[sebaveh]

Takole, moj usmernik je konèan In deluje kot je treba.

Na sliki se vidi majhna modifikacija: Pri 100 ohmskem uporu R60 za napetostni delilnik voltmetra sem naredil dodatno povezavo na plus polje, merilno toèko pa sem prestavil neposredno na upor. Tako nimam veè nihanja napetosti, ki mi jo kaže panelmeter, v primerjavi z dejansko napetostjo na izhodnih sponkah. Zaenkrat to deluje in bom pustil kot je.

Najvišjo napetost in tok sem dosegel 33 V in 11,5 A, kolikor sta dopušèala trimerja. Brez problema sem napajal dve H3 žarnici, vklopil se je samo ventilator, temperaturna zašèita pa še ne. Oziroma se je komaj takrat, ko sem hladilno rebro in ventilator dobro zakril s krpo.

Ohišje je iz 1,5 mm aluminija in z 20×20mm kotnih profilov. Deloma so prikovièeni, deloma pa priviti. Zunanje dimenzije so 500×120×220 mm. Navrtal sem tudi 6 mm luknje za pretok zraka. Lahko bi naredil tudi ožje in višje ohišje, ampak se mi ni dalo ubadati z nadstropno montažo vezja nad transformator. Aluminij sem kupil v domaèem Alumixu, kjer ga prodajajo po teži. Za plošèi 500×460 in 740×220 ter 3 metre dolg kotni profil, mi je natehtal 2 Kg, oziroma 6,35 €. Kupljeno ohišje ali plošèe iz kakšnih Bau*** bi me prišlo vsaj 5× dražje.

Potenciometre sem razmaknil bolj narazen, da je veè prostora med njimi. Oziroma tudi zato, ker sem predhodno kupil prevelike gumbe. Rdeèi panelmeter iz Neuholda je imel na sebi poèen 100nF kondenzator, zato sem ga zamenjal z drugim. Sedaj deluje stabilno. Škoda mi je le, da nisem tam vzel še veè takšnih stikal, kateri je tu za vklop usmernika.

Sprva sem vgradil tudi en RSO filter 3 amperski, iz starega raèunalniškega napajalnika. V kompaktni izvedbi, vdelanega kar v zadnji euro vtiè. Se komu sanja zakaj se mi je potem po nekaj vklopih in nekaj sekundnem delovanju zaèela topiti izolacija na ozemljitvenem vodniku iz tega filtra na ohišje?

Premišljeval sem, kako bi naredil prikaz tokovne zašèite na ampermetru - mogoèe bi šlo, èe bi meril napetost na neinvertirajoèem pinu 3, na IC5a
In pa "autorange" funkcijo za vsaj za ampermeter. Tu bi moral narediti neko tokovno stikalo, katero bi preklopilo na drug delilnik napetosti in decimalno piko, ko bi tok narastel èez 1,8 A recimo...

Stroške èe nekako ocenim:

-Transformator 440 VA: 50,70 € (HST invest)
-Dva LED panelmetra: 8 € vsak (Neuhold)
-vitroplast 20×30 cm: 8 € (HTE)
-hladilno rebro HR100 dolžine 30 cm: 29,40 € (HTE)
-ohišje: 6,35 € (Alumix - Impol)
-ostali elementi, brez ventilatorja in 7805 in 7905: 61 €

Dobrih 170 € skupaj. Pri tem si seveda nisem raèunal dela in napora, ker èe bi si ga, potem bi si za tak denar lahko kupil 3 tovarniško narejene. Ampak ok, vsak hobi nekaj stane.

[sebaveh]

Dodatne slike:

[dusko]

Dokonèujem enak usmernik ,imel sem podobne težave kot Sebaveh glede prikaza napetosti pa èeprav sem naroèil kit.Problem sem rešil na identièen naèin kot on.Sedaj je vse OK. le še v ohišje gabo treba dat,ko bo veè èasa.

[mihec87]

Vem da je tale tema stara, samo bom raje to uporabil kot pa odpiral novo...

Je še možno kje dobiti debato o tem usmerniku ki je tekla na elektro-n forumu(povezava v prvem postu te teme)?

Zanima me tudi kje dobiti takšen hladilnik saj iskanje z kljuèno besedo heatsink ne obrodi sadov..Ali je možna alternativa..?

To bi bilo zaenkrat.Sèasoma bo verjetno še sledilo kakšno vprašanje saj v elektroniki nisem ravno doma(najbližje vezju je bila izdelava ekranèka za priklop na lpt port raèunalnika) oz izkušnje dela z spajkalnikom imam iz modelarstva ter malo tu pa tam...Ker pa je treba nekje zaèet pa èe že delam bi rad naredil nekaj uporabnega za naprej..

[reber]

Stari forum je trenutno nedosegljiv zaradi napaènega vpisa IP naslova v DNS, bomo popravili.

Hladilne profile pri nas prodaja www.mali-sp.si

[borber]

ELV Å¡e vedno prodaja originalna, hladilnik LK75 in ventilator Papst 622N.
Pri izbiri drugaènega mora ta imeti toplotno upornost 0.4K/W ali manj.

Ti je link:
http://www.elv.de/luefter-kuehlkoerper-lk-75-2-haelften-erforderlich.html