www.elektron.si

[Hidalgo]

Pozdravljeni !

Sem nov èlan na forumu, in bi rad odprl temo na proporcionalne (linearne) ventile.

Imam hidravlièni proporcionalni (linearni) ventil oznake G RF Y 035 F20 B01 (http://www.magnetschultz.co.uk/uploads/specifications/Proportional%20Solenoids%20for%20Hydraulics%20GRF_B01.pdf). Na tej povezavi je navedeno da gre za 24V ventil, a na mojem piše da je 12V.

Potrebujem preprosto vezje za krmiljenje le tega (po možnosti analogno = najenostavnejše). Po podatkih proizvajalca je krmilno obmoèje ventila od 0,1A do max. 0,68A.

Najprej sem pregledal enostavna vezja za regulacijo toka, na primer LM317, njegovem datasheet-u je preprosta rešitev za tokovni regulator z moènostnim uporom na izhodu. Ker bi jaz potreboval nastavljiv izhodni tok, pomeni, da potrebujem moènostni potenciometer za nastavljanje izhodnega toka (vsaj 3W, 0-20ohm), ker niso poceni, bi rad poiskal drugaèno vezje ... V prilogi sem pripel shemo, ki sem jo pobral z spleta, in ima na izhodu LM-a pripet tranzistor namesto upora, èe zadeva deluje, se izognemo nakupu dragega moènostnega potenciometra. Sicer je zaradi moèi tranzistorja, tok omejen na max. 500mA, ampak, mislim, da z moènejšim tranzistorjem lahko dobimo veèji tok. Kaj menite ?

Kaj predlagate ? Jaz potrebujem preprosto vezje, po možnosti sestavljeno iz materiala v 'predalu', èe razumete

Malo sem raziskoval, in našel namensko vezje LT3080, ki omogoèa regulacijo do 1,1A in jih je možno vezati paralelno za veèje tokove. Gre za napetostni regulator, ki ga lahko uporabimo kot tokovni vir, za delovanje pa potrebuje le dva kondenzatorja, upor in potenciometer. Kaj mislite ?

Sicer v principu vsi industrijski ventili (linearni) potrebujejo za krmiljenje 0-10V ali 4-20mA = 0 – 100% (na splošno so vsi pomiki v industriji grajeni za takšno krmiljenje). Seveda je to le krmilni signal in imajo med krmilnim signalom in samo 'špulo' ventila servo ali driver karto, ki krmilni signal ojaèa in prilagodi samemu ventilu (omogoèa tudi umirjanje ali kalibracijo ventila). Tega si ne upam trditi, ker morda obstajajo ventili, ki ne potrebujejo veliko energije in jih lahko direktno krmili signal 4-20mA ali 0-10V. Mogoèe lahko kdo, ki se spozna na te zadeve napiše kaj veè ?

Ker sem že kar nekaj napisal o tem, in bi mogoèe komu prišlo prav preprosto vezje za tokovno zanko 0-20mA (mogoèe za testiranje tokovnih zank ipd…), prilagam shemo 'Tokovna zanka 4-20mA'. Shema je pobrana iz spletne strani 'http://www.discovercircuits.com/DJ-Circuits/currentsource1.htm', je analogno in preprosto (simuliral z Multisim in deluje zelo lepo). Obstaja tudi integrirano vezje LT3092, ki je namenski tokovni vir (do 200mA) in jih lahko vežemo paralelno za veèje tokove. Potrebuje le upor in potenciometer.

Upam, da se razvije dobra diskusija na to temo.
Hvala, Lp Ervin

[Spajky]

Za kaj pa misliš uporabit ta ventil? A si mogoèe razmišljal o PWM regulaciji toka skozi solenoid ventila?

Namreè pri analogni regulaciji se ti bodo zaradi toka skozi "ventil" zadeve (elektronika) grele in posledièno ti bom nastavljena vrednost toka precej drsela s spreminjanjem temperature; rešitev je z aktivno povratno zanko, ampak to pomeni zakompliciranje sheme ...

[Hidalgo]

OK. Takole gre.

Prijatelju je zgorel traktor, ki ima elektronsko krmiljenje hidravlike (tudi položaja - višino dviga spusta), gre za splošno znani sistem EHR.

Original elektronika je draga, zato bom izdelal za zaèetek preprosto vezje za krmiljenje le te (kasneje se bom igral z uP, ki bo omogoèal regulacijo položaja...). Zadevo bom izdelal z dvema tipkama (hidravlika gor/dol) in potenciometrom (hitrost pomika). Kot reèeno, bo to zaèasna rešitev, ki pa mora biti funkcionalna.

Ker gre za obèasne premike (špula bo krmiljena le med premikom hidravlike), ne prièakujem gretja tuljave špule, posledièno spremembe upornosti in toka. Po mojem je povpreèni duty cikel kakšni dve minuti na uro (špula 2 minuti pod tokom).

Tokovi niso veliki, tako, da ne prièakujem gretja elektronike in posledièno drsenje toka, sam tokovni vir pa mora itak 'držat' nastavljen tok, ne glede na to, kaj se dogaja na izhodu (kratek stik ipd...)

Hvala, Lp

[reber]

Obstajajo namenski konektorji, v katerih je Ĺľe vgrajena elektronika za regulacijo, po zunanjih dimenzijah so enaki, kot navadni brez elektronike. Seveda je cena take regulacije primerno ovrednotena

Linearno tokovno krmiljenje proporcionalnega ventila je možno, vendar moramo raèunati na gretje. Gretje elektronike je odvisno od napetosti in toka. Sama tuljava proporcionalnega ventila se sicer greje, ampak to ni problem, ker je primerno dimenzionirano. Gretje tuljave sicer povzroèi spremembo upornosti, ampak z aktivnim krmiljenjem se meri tok in sprememba upornosti ne povzroèa napak in sprememb toka. Regulacija s primernim moènostnim uporom ali reostatom je obèutljiva na spremembo upornosti tuljave.

Pri obèasni kratkotrajni uporabi hidravliènega ventila, kot npr pri traktorju, bi lahko rešil tudi linearno, ker bi bilo segrevanje bolj kratkotrajno in bi že kocka aluminija na serijskem tranzistorju zadošèala za hlajenje. Za pogosto in trajno uporabo taka rešitev ni primerna, razen s primernim hlajenjem in veèjim hladilnim telesom.

Gretju se izognemo s PWM tokovnim krmiljenjem. Krmilni signali 0-10V ali 0-5V ali tokovna zanka 4-20mA ali 0-20mA je standard in je smiselno temu tudi slediti. Tudi tokovi so standardni, obstajajo 0,6A, 1,2A in 2A ventili, mišljeno je maksimalni tok. Verjetno obstaja še kakšna vmesna vrednost, ki pa je trenutno ne poznam, saj je že nekaj let od tega, kar sem zadnjiè delal regulacijo hidravlike za proporcionalni ventil.

No, pred nekaj meseci sem prijatelju reševal krmiljenje hidravlike na traktorju, crknila je elektronika, ki stane cca 600eur, potem sem mu dal stikalo s 3 položaji 1-0-2 da vklaplja dva ventila za dvig ali spust hidravlike. Za omejitev toka sem dal upor 50W upornost 3 do 4 ohm (nekaj takega) in deluje. Podatkov za ventile nisem našel na hitro, ampak sva tok ugotovila s poskušanjem. Tudi mene èaka da to uredim tako kot je treba, da bo mehak štart in mehka ustavitev hidravlike, ker takole je samo vklop-izklop.

Najraje bi se lotil na PWM osnovi, ker potem odpadejo vsi problemi zaradi morebitnega pregrevanja. Zaèasna rešitev s preduporom je bila v sili razmer, ker se je traktor rabil, ampak hidravlika le obèasno. Tiste funkcije s senzorjem položaja za oranje lastnik ne potrebuje, ker nikoli ne orje, saj se ukvarja le s prevozi in hidravliko rabi le obèasno, mislim pa, da bo letos v gozdu rabil nekaj veè, za priklop vitla.

Pred leti sem naredil preprosto regulacijo na osnovi LM723, sploh se ne spomnim zakaj sem izbral ta èip, najbrž zato, ker jih imam cel kup seveda je bilo nekaj gretja na tranzistorju, še posebej zato, ker je šlo za stroj za posipanje peska in je regulacija v pogonu neprekinjeno v èasu obratovanja. Za obèasen vklop hidravlike ni problema.

Zanima me, za kateri traktor gre in èe imaš kakšne slike tiste elektronike, ki je unièena?

Èe grem delat regulacijo na PWM osnovi, bi mogoèe vzel kar TL494 ali kaj podobnega.

[Hidalgo]

Gre za traktor Renault. Na Ĺľalost je vezje popolnoma zgorelo (zoglenelo), tako, da slike niso smiselne.

Sem pa enkrat nekaj podobnega že poiskušal na traktorju Fendt, vendar mi je kasneje uspelo popravit elektroniko, tako, da nisem izdeloval nadomestka.

Zaenkrat sem pri Farnellu naroèil LT3080, ko ga dobim, ga dam na mizo, obremenim za kakšno uro na polni tok in spremljam drsenje toka. Rezultate bom delil z vami.

Èe kdo ve še kaj veè na to temo, naj prosim svoje znanje deli z nami, da se skupaj kaj nauèimo (mogoèe iskušnje in rešitve podobnega problema).

Hvala, Lp

[Hidalgo]

No, sem našel nekaj èasa in na test postavil tokovni vir z LM317.

V prilogi shema testnega vezja.(Generator-LM317) Testno vezje sem prilagodil svojim potrebam, tako, da sem uporabil moènejši tranzistor in izhodni tok omejil na 650mA. Èe odstranimo 51 ohmski upor, lahko iz vezja potegnemo 1,4 A.

Tok sem nastavil na 400mA in tako pustil 20min. Po 20 min je tok narastel na 403mA, torej za 3mA, kar je zanemarljivo. Hladilnik velikosti cca 10x10 cm, se je segrel približno na 45 stopinj. Ugotovil sem, da zdrs toka ne povzroèa LM317, ampak tranzistor BD239, kar pomeni, da bi lahko z boljšim tranzistorjem to še zmanjšali. Tranzistor se minimalno greje in veèjega drsenja ni prièakovati.

Kot sem že omenil, s prilagajanjem uporov (240 in 51 ohm-ov) lahko nastavimo spodnjo in zgornjo mejo generiranega toka, kar je uporabno, kjer lahko povzroèimo škodo na opremi.
Prilepil sem tudi sliko testnega 'vezja', na hitro sestavljeno, a za test zadovoljivo.
Bremenu sem tudi spreminjal upornost, brez vpliva na izhodni tok.

Z rezultati sem zelo zadovoljen, èe kdo potrebuje kaj podobnega, je to zelo poceni rešitev. Od farnela je prispel tudi LT3080, ko bo èas testiram tudi tega in objavim.

Lp, Ervin

[potepenc]

Ali pa preprosto uporabiš LM338K namesto LM317 in dodatnega tranzistorja

[Hidalgo]

Bistvo je skrito oèem

Kot reèeno na zaèetku, sem tranzistor na izhodu uporabil zaradi moèi izhodnega potenciometra. Èe želiš uporabiti LM317 (ali LM338) kot tokovni vir, moraš zaporedno izhodu vezati upor (veè A veè W), Kar pomeni, èe želiš nastavljiv tokovni vir, rabiš moènostni potenciometer, kar pomeni veliko € (30+).

No, zaradi tega kompliciram.

Lp Ervin